Kratkovidnost ali medicinsko miopija, je očesna napaka oz. bolezen, pri kateri lahko ljudje predmete na blizu vidijo jasno, oddaljeni predmeti pa so videti nekoliko zamegljeni. Razloga sta lahko predolgo očesno zrklo ali prestrmo ukrivljena roženica (prozorna sprednja ovojnica očesa). Običajno se pojavi in razmahne nekje med 7. in 14. letom starosti in lahko narašča vse do 26-leta.
Zgodnje prepoznavanje kratkovidnosti je bistveno za ohranitev zdravih oči. Redno spremljanje dioptrije in temeljit očesni pregled pri očesnem specialistu sta ključnega pomena za vse vrste očesnih napak ne samo za kratkovidne, saj so oči organ, s katerim spremljamo do 80% informacij iz okolja.
Stopnja miopije narašča po vsem svetu in se je povečala iz 22% svetovnega prebivalstva leta 2000 na 33% leta 2020 - do leta 2050 pa naj bi bila kratkovidna polovica svetovnega prebivalstva, od tega 1 milijarda ljudi visoko kratkovidna- kar predstavlja resnejši problem (vir: Brian Holden Institute). Večino miopije povzroča prehitra rast očesne dolžine v otroštvu. Oči naj bi rasle (emetropizacija) od rojstva do zgodnjih najstniških let in nato prenehale, vendar se pri nekatrih otrocih ta proces ne ustavi in/ali še naprej raste v najstniških letih, razlog temu ostaja neznanka. Ko otrok postane kratkoviden, se njegov vid v povprečju poslabša vsakih 6-12 mesecev, izjemoma tudi prej in to zahteva vedno močnejšo korekcijo dioptrije.
Zakaj je porast miopije zaskrbljujoča? Prekomerna rast oči pa povzroča zaskrbljenost, saj lahko potencialno tudi majhne količine raztezanja očesneg zrkla povečajo možnost za celo vrsto očesne bolezni, kot so miopična degeneracija makule, odstop mrežnice, katarakta ali glavkom, ki se lahko posledičmo pojavijo v kasnejšem obdobju življenja. Miopija najhitreje napreduje pri otrocih mlajših od 10 let. To pomeni, da je dobro priložnost za upočasnitev rasti oči začeti ravno v tem obdobju oz. čimprej. Strokovnjaki se strinjajo, da bi morali pričeti z nadzorom miopije pri vseh otrocih mlanjših od 12 let, in tretma nadaljevati do poznih najstniških let.
Vzroki?
- Miopija ima multifaktorsko etiologijo.
• Genetika, okolje in splošne življenjske navade (gibanje, preživet čas na prostem, šport) imajo vpliv na pojav in razvoj miopije.
• Smernice kažejo, da v kolikor je kratkoviden en starš obstaja 3 x večja verjetnost, da bo kratkoviden tudi otrok. Če pa sta kratkovidna oba starša se ta možnost poveča na 6 x.
• Razen genetskih dejavnikov/starševske miopije so bili okoljski dejavniki obravnavani kot glavni dejavnik za miopijo.
• Morda otroci vse preveč časa preživijo v zaprtih prostorih, s preveč osredotočenosti na bližinsko delo, kar ne pomeni nujno zgolj časa preživetega pred ekrani ampak tudi pred knjigami.
• Kljub ogromnemu napredku v raziskavah o miopiji je še vedno veliko neznanega glede življenjskih navad in zdravljenja povezanega z miopijo.
Naravna svetloba je ključni faktor pri kurativi in preventivi razvoja kratkovidnosti. Preživet čas na prostem je izrednega pomena. Vsi že kratkovidni otroci, bi morali preživeti zunaj na prostem na naravni svetlobi vsaj 2 uri na dan. Hkrati pa to za otroke, ki še niso kratkovidni velja še bolj, saj raziskave kažejo, da ima preživet čas zunaj na naravni svetlobi velik vpliv na razvoj kratkovidnosti in lahko deluje kot odlična preventiva. Zakaj točno, ne ve nihče. Znanstveniki želijo dognati ali je lahko dober zaviralec kraktovidnosti tudi šport, ki s pretokom krvi po telesu vpliva na očesno žilnico, ki naj bi se zaradi dovolj gibanja zadebelila in na ta način pripomogla k upočasnevanju rasti očesnega zrkla. Tudi tega še ne vemo zares.
Smernice tveganja za razvoj miopije so naslednje;
Starost do 6, ki ima manj od +0,75 D
Starost 7-8, ki ima manj od +0,50 D
Starost 9-10, ki ima manj od - +0,25 D
Starost 11, ki nima + dioptrije ali je že morda kratkoviden
Smernice za odraslo aksialno dolžino očesenga zrkla;
- >26,0 mm - zelo visoko tveganje
- 25,4 - 25,99 - visoko tveganje
- 25,0 - 25,39 - zmerno tveganje
- 24,4 - 24,99 - zmerno tveganje
- 23,75–24,39 - majhno tveganje
- <23,5 - minimalno tveganje
Vir: Tideman JWL in drugi. Rast aksialne dolžine in tveganje za razvoj miopije pri evropskih otrocih. Acta Ophthalmologica. 2017;96:301–309. DOI: (10.1111/aos.13603)
Kako predvideti v kateri razred spada vaš otrok, ki je že kratkoviden? Z miopija kalkulatorjem, ki je dostopen vsem na spletnih straneh svetovno znanega BHVI –
Brien Holden Vision Inštituta. Ta vam sam izračuna potencialno možnost rasti vašega kratkovidnega otrocih.
Poglejmo si primer preproste kalkulacije. Kalkulacija na spodnji sliki nazorno pokaže kakšna je verjetnost rasti kratkovidnosti pri 6 let starem otroku, brez in s kontrolo miopije.
V kolikor bomo dosledno upoštevali vsa navodila in ukrepe bo imel pri 17 letih lahko dioptrijo -1,75 Dpt (zelena krivulja). V kolikor pa ne storimo nič oz. pustimo otroku zgolj “navadna” enožariščna stekla v očalni korekciji bo dioptrija narasla na -3,25 Dpt ali več. (rdeča krivulja).
Slika vir: BHVI – Brien Holden Vision Institut
Kratkoročna korist upočasnjevanja napredovanja miopije je torej redna kontrola otrokove dioptrije, točna korekcija in izbira pripomočka, ki se bo v danem trenutku zdel primeren. Dolgoročna korist pa je zmanjšanje celotnega tveganja za očesne bolezni in okvaro vida v kasnejšem obdobju življenja. To tveganje se povečuje skupaj z miopijo, pri čemer je dobra novica, da zmanjšanje končne ravni miopije za zgolj 1 samo dioptrijo, zmanjša tveganje za miopično degeneracijo makule za 40% in tveganje za okvaro vida za 20%.
Povezava med uporabo elektronskih naprav in miopijo?
Prevalenca miopije se je začela povečevati preden so elektronske naprave postale razširjene. V Aziji beležijo porast miopje že od 50. let prejšnjega stoletja. Morda je kriv gen, morda okolje (šola, način življenja, premalo časa na prostem ali naravni svetobi). Nihče ne ve zares, je pa vprašljivo ali so same elektronske naprave resnično vzrok rasti miopije ali gre bolj zato, da otroci današnje dobe vse preveč časa nasploh preživijo tako, da gledajo na blizu (v šoli, po šoli, med pavzo) in vse premalo časa preživijo zunaj, kjer se lahko oko spočije od t.i. bližinskega stresa. Kar smo se naučili je, da je dejansko mrežnica tista, ki sporoča očesu, da se mora podaljšati in prilagoditi na razdaljo na kateri preživi največ časa – bližini. Otroci, vse prevečkrat držijo ekrane vse preblizu in to jim zapolni celoten spekter slike v očesu, ki se na to začne prilagajati.
Vir: Jones-Jordan in drugi, 2011; Hansen in drugi, 2019; Harrington in drugi, 2019; Fernandez-Montero in drugi, 2015; Khader in drugi, 2006; Mutt in drugi, 2002
Kot zanimivost - prevalenca miopije v skandinavskih državah se ni spremenila že zadnjih 140 let! Nekaj idej za tako izjemen rezultat:
Sami pravijo: »Čeprav imamo med zimskim časom na voljo manj dnevne svetlobe in otroci veliko časa preživijo na računalnikih že od zelo zgodnje starosti je gibanje na prostem del našega vsakdanjika«. Morda je za nizko prisotnost kratkovidnosti na tem področju »kriv« zgolj genski faktor? Morda imajo boljši šolski sistem, ki od otrok ne zahteva, da ure in ure preživijo zgolj v klopi in obremenjuje svoje oči le z bližino, ampak imajo zelo razgiban način poučevanja. Morda vpliva tudi način in izbira pisave v tiskani literaturi, ki ni tako strnjena skupaj. Zares ne ve nihče.
Slika: Shutterstock
Najprimernejša obravnava kratkovidnega otroka je odvisna od številnih faktorjev, med katerimi so trenutna dioptrija, dolžina očesnega zrkla ter drugi vidni in zdravstveni parametri, ki jih določimo med očesnim pregledom. Priporočljivo je, da se obrnete na specialista za oči – bodisi optometrista ali oftalmologa, ki ima izkušnje na področju miopije pri otrocih. Sodobni trg nudi raznolike možnosti zdravljenja, vendar je treba poudariti, da nobena metoda ne more zagotoviti popolnega zaustavljanja napredovanja miopije pri otrocih; lahko jo le upočasni. Zato je ključnega pomena skrbno spremljanje in redni pregledi vida, ki vključujejo natančno merjenje dioptrije ter aksialne dolžine očesnega zrkla in primerjavo med obdobji, ki so običajno med 3 in 6 meseci. V kolikor je vaš otrok mlajši od 12 let in že kratkoviden, poiščite optiko ali očesno ambulanto, ki vam tovrstno storitev nudi (poznavanje pripomočkov za kontrolo miopije in meritve aksialne dolžine) in čimprej opravite strokovni pregled.
KONTROLA KRATKOVIDNOSTI
Ali s tujko »Myopia control« oz. »Myopia management«.
Slika: Shutterstock
Kontrola miopije s posebnimi očalnimi stekli
Klasična enožariščna stekla za otroško miopijo so stvar preteklosti. Pri korekciji miopije s standardnimi očalnimi stekli ali kontaktnimi lečami za daljavo se je pokazalo, da ne zavirajo napredovanja miopije, temveč ga lahko celo pospešujejo. Pri njihovi uporabi se pojavlja hiperopični defokus, ki spodbuja podaljševanje očesnega zrkla. Za upočasnitev rasti miopije so na voljo specializirana stekla s perifernim defokusom, multi-fokalne kontaktne leče ter kapljice za oči, kot je atropin, ki se lahko izkažejo za učinkovite, ne le za korekcijo vida, ampak tudi zavirajo napredovanje miopije.
Ta stekla so varna za uporabo in enostavna za prilagajanje, pri čemer so stranski učinki povezani izključno s športnimi omejitvami. Pri tem naj dodamo, da so ta korekcijska stekla brez t.i. dodatka »blue blocker« (dodatek za preprečevanje vdora modre svetlobe), ker bi na ta način preprečili tudi prodor naravne modre svetlobe, ki očesu koristi. Oko se prilagaja tudi na barvni spekter z jakostjo do cca. 1,8 dioptrije in v kolikor mu modri spekter odrežemo lahko silimo oko v smer kratkovidnosti. Blue blockerje bi priporočali vsem, ki imajo težave s spancem in predvsem zvečer preživijo veliko časa pred ekranom. Takrat ima t.i. BB svoj pravi namen.
Kontrola miopije s kontaktnimi lečami
Standardne t.i. konfekcijske kontaktne leče prav tako ne upočasnjujejo rasti miopije pri otrocih, zato je potrebno poseči po posebni vrsti multi-fokalne KL, ki jih lahko predpiše zgolj optometrist ali oftalmolog, ki se je za kontrolo miopije specializiral. Možnosti vključujejo mehke kontaktne leče za nadzorovanje miopije in ortokeratologijo.
Mehke kontaktne leče za nadzorovanje miopije se nosijo med budnim stanjem. Lahko so enodnevne ali ponovno uporabne do enega meseca. Običajno zahtevajo več obiskov za prilagajanje kot očala, vendar manj kot ortokeratološke kontaktne leče. Prilagoditev na občutek leče na očesu se običajno pojavi po nekaj dneh. Obstajajo koristi v varnosti, pri čemer so dnevno odstranljive leče najvarnejši način uporabe.
Orto-K - posebne ortokeratološke kontaktne leče.
Kontaktne leče imenovane Orto K se nosijo čez noč in se odstranijo ob prebujanju, tako da čez dan ni potrebno nositi očal ali kontaktnih leč za jasen vid. Lahko zahtevajo več obiskov za prilagajanje kot druge vrste zdravljenja za nadzor miopije. Prilagoditev na občutek leče na očesu lahko traja 1-2 tedna, vendar ne bi smela vplivati na spanje. Obstajajo pomembne koristi pri vodnih športih in aktivnem življenjskem slogu in ker so kontaktne leče nosijo samo doma, je tveganje za njihovo izgubo ali poškodbo med nošenjem manjše. V Sloveniji ni veliko optik ali specialistov, ki bi se tovrstni korekciji dobro posvetili, saj je nenehen nadzor, higiena, uporaba in cena velik zalogaj tako za specialista kot za potrošnika. Kolegi iz ZDA pa vsekakor pravijo, da imajo s tovrstnimi lečami izjemen uspeh.
Atropin - kapljice za oči (pod nadzorom oftalmologa)
Atropin - farmakološke kapljice za oči v koncentracijah (običajno v koncentracijah od 0,5% do 1%) se uporabljajo za začasno razširitev zenice očesa pri oftalmološkem pregledu in ustavitev delovanja mišic za osredotočanje v različnih kliničnih aplikacijah. Atropin kapljice za nadzor miopije so nizko koncentrirane (od 0,01% do 0,05%) in imajo veliko manj stranskih učinkov, predpiše jih lahko zgolj oftalmolog. Ta lahko sodeluje z optometristom, ki se je specializiral za očala ali kontaktne leče, ki so še vedno potrebne za odprvo zamegljenega vida, saj atropin potencialno deluje le na upočasnitev napredovanja miopije. Moderne smernice kažejo tudi na to, da se pri izredno agresivni rasti očesnega zrkla ali velikih skokih dioptrije pojavlja potreba po kombiniranem zdravljenju: Atropin + pripomoček (KL ali stekla za nadzorovanje miopije).
Tveganja in varnost pri uporabi Atropina
- Potencialni stranski učinki povečane občutljivosti na svetlobo zaradi večje velikosti zenice, ki se običajno rešijo s svetlobno občutljivimi očali ali sončnimi očali.
- Težave z bližinsko akomodacijo očesne leče, ki se običajno lahko reši z očali, ki nudijo dodatek za branje.
- Draženje oči ali blaga alergija, ki se lahko pojavi pri 2-7 %, na to pa vpliva tudi formulacija atropinske raztopine.
Še nasvet za konec - premor med bližinskim delom
Morda ste že slišali za pravilo 20-20-20, ki je zelo simpatično in se ga da enostavno zapomniti, vendar je z najnovejšimi raziskavami ovrženo, saj dokazano ne deluje. Na upočasnitev rasti miopije nima nikakršnega učinka. Nove raziskave kažejo, da bi otroci po 1 uri bližinskega dela morali narediti vsaj 2 uri premora. To lahko poenostavimo in uporabimo pravilo 30:30 – za vsakih 30 min bližinskega dela vsaj 30 min odmora.
Ivo Rimc, optometrist
Optika Rimc Krško
